About

Crustacea deleatur

Raziskovanje fenomena tujerodnih vrst v projektu na primeru degradacije biotske pestrosti v območju termalne mrtvice Topla pri Čatežu na dolenjskem, kjer se je naselilo več tropskih vrst flore in favne, parafrazira sopostavitev ekologije kot znanstvene vede in Ekologije kot ene od ideologij trenutnega duha časa. Zaradi, s strani globalizacije, vse hitreje spreminjajočih se mehanizmov naravnega izbora, ki vzpostavljajo nove odnose v ekosistemih, pogosto prihaja do vedenjskih in genetskih sprememb tako tujerodnih kot domorodnih vrst. S tem se modificirajo potenciali njihovih ekoloških niš, ki posledično, med vsemi vrstami, dologoročno najbolj ogrožajo človeško vrsto.

Postavitev instalacije predstavlja raziskovanje možnosti genetskega ali ekološkega »switch-a« na podlagi katerega bi tujerodne vrste v mrtvici Topla lahko migrirale v bližnje okolje. “Bariera” v umetno vzpostavljenem ekosistemu ločuje bivanjsko okolje potočnega raka Jelševca (Astacus astacus) kot predstavnika avtohtone in alohtono (tujerodno) vrsto rakov – Avstralskega rdečeškarjevca (Cherax quadricarinatus). Okolje obema vrstama nudi možnost medsebojnega soočenja, do katerega v naravi še ni prišlo.

T.i. „genetski rezervoar“ je zasnovan kot prototip za bivalno-raziskovalno mobilno enoto, ki metaforizira človeka kot na, od vseh, najbolj invazivno vrsto.

 SODELAVCI

Avtorica projekta: Maja Smrekar

Projekt je izveden v sodelovanju z Oddelkom za sladkovodne in kopenske ekosisteme Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani:

Svetovanje o tujerodnih vrstah in sodelovanje pri infrastrukturi živih sistemov: dr. Al Vrezec

Konceptualna zasnova arhitekture: Maja Smrekar in Andrej Strehovec, u.d.i.a.

Avtor arhitekture: Andrej Strehovec, u.d.i.a.

Koncept, načrtovanje in izvedba infrastrukture: Marko Žavbi, dipl. lab. biomed.

Antropološko-sociološka raziskava: Neža Mrevlje

Izdelava mobilne enote: DORVAL d.o.o.

Zahvala sodelavcem NIB: Tina Jaklič, Andrej Kapla, Špela Ambrožič